Sami predmeti znotraj predmetnika so zanimivi in načeloma primerni (čeprav je premalo izbirnosti), kar močno zmoti, je neustrezno povezovanje predmetov med seboj. Izvedba v praksi daje vtis, da predmetnik in organizacija nista bila dobro premišljena oz. funkcionirata predvsem na papirju, manj v realnosti, zlasti glede na dejstvo, da je program javnosti predstavljen kot »primeren za študente s kakršnokoli predhodno izobrazbo«. Večkrat nam je bilo eksplicitno zatrjeno, tako na informativnem dnevu kot na uvodnih sestankih, da naj bi se vsa manjkajoča znanja dalo nadoknaditi tekom prvega letnika študija in da so npr. nekomu s predhodno računalniško izobrazbo namenjeni bolj jezikoslovni, nekomu z jezikoslovno pa računalniški izbirni predmeti. A to v praksi ne drži, saj se kot izbirne predmete v prvem semestru ponuja veliko takih, ki vendarle zahtevajo kar nekaj predznanja (kar potrjujejo tudi izvajalci predmetov sami), v drugem pa se, čeprav bi se morda kdo želel odločiti zanje, ne izvajajo (oz. niso na izbiro med izbirnimi za 2. letnik).

Konkretno se to navezuje na predmete Osnove umetne inteligence, Odločitveni sistemi, Spletno programiranje, opisi katerih so, skupaj z zahtevami po predznanju, javno dostopni na spletni strani FRI. Tako predmeti v osnovi niso primerni za nekoga, ki bi se s področjem računalništva šele začel spoznavati, kar ni v skladu z našo predstavljeno idejo. Enako velja za obvezni predmet Obdelava naravnega jezika, ki je umeščen na drugostopenjski študij računalništva in informatike. Statistika (Uvod v statistiko), ki jo obiskujemo v prvem semestru (skupaj s programom Kognitivna znanost), še zdaleč ne zadostuje za resnično razumevanje vsebin pri omenjenem predmetu, saj se tam, po navedbah izvajalca, predpostavlja napredno znanje verjetnostne statistike (ki ga študenti RI VŠ dobijo v 2. semestru 1. letnika pri predmetu Osnove verjetnosti in statistike, študenti RI UNI pa v 1. semestru 2. letnika pri predmetu Verjetnost in statistika), linearne algebre, strojnega učenja ter programiranja (edino slednje do približno ustrezne mere pokrijemo pri predmetu Programiranje 1).

Opomba: Od vključno 2. generacije dalje (začenši z oktobrom 2023) se predmet Programiranje izvaja ločeno za FRI VŠ in DJ. Slednji obiskujejo predmet Programiranje za neračunalnikarje, na uradni spletni strani sicer naveden kot Programiranje (DJ).

Količina izbirnih prevajalskih predmetov je v primerjavi z drugimi predmeti prevelika (predmetnik DJ). Študent neprevajalec, ki v prvem letniku zaradi manjkajočega predznanja ni mogel izbrati predmetov na FRI, v drugem letniku nima veliko izbire. Poleg tega se, vsaj letos, precej predmetov s predmetnika niti ne izvaja (Vizualizacija in eksplorativna analiza podatkov (za obiskovanje je priporočeno predznanje iz predmetov 2. stopnje DI Osnove podatkovne analitike in Statistično programiranje ter iz predmeta Multivariatna analiza iz 1. stopnje DI), Luščenje in upravljanje terminologije, Izbrana poglavja iz nevrolingvistike in psiholingvistike (priporočeno predhodno obiskovanje predmeta Introduction to Psycholinguistics and Neurolinguistics)), kar še dodatno zoži že tako ozek izbor za nekoga s povsem drugačno predhodno izobrazbo.

Tudi na FDV na študiju družboslovne informatike (opis predmetov DI 1. stopnja, opis predmetov DI 2. stopnja) obstaja precej predmetov, ki bi bili za nekoga s humanistične, družboslovne ali jezikoslovne smeri bolj primerni kot predmeti na FRI. Velja premisliti o razširitvi košarice izbirnih predmetov, saj zdaj, žal, nabor predmetov v praksi ni tako širok, kot je bilo obljubljeno in ugotovljeno v Poročilu skupine strokovnjakov o akreditaciji študijskega programa Digitalno jezikoslovje z dne 18. 10. 2021. Obenem je zelo težko kombinirati predmete, ki so vredni od 3 pa vse do 9 ECTS. Opozoriti velja tudi na nekonsistentnost oz. nedoslednost kreditnega vrednotenja pri prilagajanju vrednosti predmetov na matičnih programih in na Digitalnem jezikoslovju (predmet IKT in družba, FDV).

Omembe vredna je tudi odsotnost raziskovalne dejavnosti za študente oz. neseznanjenost z njo. Tovrsten študij bi moral zaradi svoje naravnanosti že v času študija študente vključiti v raziskovalne projekte (praksa je sicer dober korak k temu), pri tem pa bi se lahko zgledovali po programu Kognitivna znanost, kjer se študenti v prvem letniku seznanijo z raziskovalno dejavnostjo tako na domači kot tudi na partnerskih univerzah (obiski iz tujine), obenem pa imajo možnost svoje raziskovalne dosežke objaviti na mednarodni konferenci. Resda se pri predmetu Uvod v raziskovanje spoznamo s principi raziskovanja, gostimo tudi priznane raziskovalce; morda bi se predmet lahko razširilo z opcijskim sodelovanjem študentov pri dejanskem projektu (za kar bi dobili dodatne kreditne točke namesto kakšnega drugega izbirnega predmeta).

Nasploh je težava dejstvo, da nimamo svojih matičnih predmetov, temveč smo povsod priključeni zraven že obstoječim programom (RI, DI, prevajalstvo, KZ). (Navezave predmetov DJ na te na prevajalstvu.) Problematičen pa je tudi pouk na štirih (matična fakulteta predmeta Uvod v statistiko je Pedagoška fakulteta) različnih lokacijah; kljub navedbam iz poročila, da bodo »po simulaciji urnika študentje in študentke ob ponedeljkih poslušali predavanja in opravljali vaje na FDV, ob torkih in sredah na FRI, ob četrtkih pa na FF« (str. 15), to ne drži. Prav tako ne uporabljamo prostorov Centra za jezikovne vire in tehnologije (prav tam).

Odnos profesorjev je v splošnem korekten in profesionalen. Asistenti so prilagodljivi in skušajo pomagati v primeru težav. Močno opazna je razlika med pristopom do odprte znanosti in podatkov na različnih fakultetah (na FRI so gradiva v spletnih učilnicah večinoma prosto dostopna, na FF je to izjema). Posebna pohvala gre tudi nekaterim izvajalcem (predvsem na FDV ter FRI), ki dovoljujejo obiskovanje predmetov (tudi vaj/seminarjev) izven predmetnika.

Večina informacij sicer je dostopnih po direktnem kontaktu (koordinatorji programa, profesorji, tajništvo, referat), a tu gre za zaprte kanale, nedostopne javnosti. Dobro bi bilo razširiti in posodobiti rubriko FAQ na spletni strani, v katero bi bila vključena vsa študentska vprašanja (organizacijska) iz preteklega leta; to bi zagotovo olajšalo iskanje informacij in razbremenilo fakultetno osebje v prihodnosti.

Predmeti na programu DJ imajo sicer drugačna imena kot na matičnih programih, zato jih je pogosto težko najti, to je težava zlasti na FF, kjer je tudi sicer težko najti specifične informacije na spletni strani.

Informacije o obvezni izmenjavi so skope. Spletna stran Digitalno jezikoslovje ne ponuja dovolj informativne vsebine (predmeti, pravilniki, urnik), temveč je le stičišče povezav na druge fakultete. To velja poenotiti za vse tri partnerske univerze, saj je izmenjava obvezna in zelo pomaga, če so relevantni podatki zbrani na enem mestu.

Manjkajo formalne informacije o zaključku študija (v 12. členu Pravilnika o zaključku študija na študijskih programih druge stopnje FF piše, da skupne programe ureja konzorcijski sporazum (str. 4); podatkov in informacij iz konzorcijskega sporazuma še po več kot letu in pol izvajanja programa ni moč najti nikjer oz. niso dostopni vsem vpisanim).

Študijska praksa je zelo dobra ideja, koordinatorja prakse na fakulteti sta zelo prilagodljiva, kar se tiče sklepanja sporazumov, odprta za predloge študentov glede potencialnih novih delodajalcev. Moti edino to, da marsikje delo od doma še vedno ni enakovredno delu v pisarni, kar je lahko administrativna težava. Dobro bi bilo podatke o delodajalcih za opravljanje prakse vključiti na spletno stran programa, skupaj z nekaterimi filtri (možnost dela na daljavo, projektno delo ...), da se študenti lahko že sami vnaprej informirajo o različnih možnostih. Sicer pa je spletna učilnica o praksi pregledna, zbrane so vse pomembne informacije (edino preveč je prilagojena prevajalski praksi; morda je letos drugače).

Zaradi vseh prej navedenih aspektov skupno zadovoljstvo s programom v preteklem letu ocenjujem na 2/5. Vsekakor velja pohvaliti prilagodljivost in razumevanje nekaterih profesorjev oz. zaposlenih, ki se resnično trudijo, da bi nam karseda olajšali študij. Pozitivna je tudi vzpostavitev formalnega Discord strežnika za komunikacijo, saj tako znanje in informacije lažje krožijo, tako na relaciji zaposleni – študentje (in obratno) kot tudi med samimi študenti. A ravno dostopnost in transparentnost (po možnosti javno dostopnih) informacij je to, kar bi zagotovo pripomoglo k višji splošni oceni programa. Poleg tega študijski program ne daje vtisa neke zaokrožene celote, kjer bi se znanja smiselno dopolnjevala in nadgrajevala (kar ne pomeni, da pri posameznih predmetih pridobljena znanja niso koristna ali uporabna). Glede na že vzpostavljene dobre prakse obstoječih (skupnih) interdisciplinarnih programov se mi zdi škoda, da se tega ne bi karseda izkoristilo in uporabilo tudi v tem primeru povsem novega programa.

Združenje tehničnih predmetov s prve stopnje RI in DI v nekaj predmetov, prilagojenih za DJ. Ti predmeti bi se izvajali v 1. semestru 1. letnika. V ta semester bi bilo smiselno umestiti tudi predmeta Uvod v raziskovanje ter IKT in družba (kombinacija obeh predmetov, saj se pri slednjem primarno učimo znanstvenega pisanja, kar je sicer zelo uporabno znanje). Prav tako bi moral biti obvezen predmet Uvod v jezikoslovje, saj po mojih izkušnjah na vseh jezikoslovnih programih ne pridobimo teh znanj, vsaj ne dovolj specifičnih.

Redukcija količine prevajalskih predmetov oz. povečanje nabora predmetov s FDV ter FRI (z obeh stopenj). Vključitev predmetov s področja informacijske varnosti. Na FRI imajo zanimive interdisciplinarne predmete s področja informacijske varnosti, pravnih vidikov obdelave podatkov itd., kar je pomembno pri kakršnemkoli delu s podatki, tudi jezikovnimi.

Smiselno bi bilo realno oceniti predvideni časovni vložek za posamezne predmete (zlasti v primerjavi s študenti na matičnih programih teh predmetov) in na podlagi tega znova ovrednotiti predmete.

To bi se najlažje izvedlo s sprejemnim/izbirnim izpitom iz vnaprej definirane dejanske snovi, kot ga prakticirajo nekateri drugi (interdisciplinarni) študijski programi (Kognitivna znanost (MAG), Multimedija (MAG), Računalništvo in informatika (MAG), Podatkovne vede (MAG)), ki bi bil v primeru, ko število prijav ne bi preseglo števila razpisanih mest, vsaj dobra povratna informacija za kandidate. Vsebine oz. minimalne standarde pa bi se definiralo hkrati z objavljenim razpisom za vpis, kot je to praksa pri prej omenjenih programih, da se kandidati že samo na podlagi tega lahko ustrezno odločijo oz. pripravijo.

Prenova spletne strani, da bi ta vsebovala vse relevantne podatke o predmetih (povezave na predmete na matičnih oddelkih; zdaj imajo nekateri predmeti drugačna imena, čeprav gre za iste predmete, zato jih je težko najti), izmenjavi itd. Sem spada tudi ažuriranje spletne strani, še vedno namreč ni objavljen lanskoletni urnik.

Tudi za predmete, ki se ne izvajajo na FF. Zdaj namreč ne moremo ocenjevati predmetov s FDV in FRI. Pogrešam tudi personaliziran urnik po vzoru FDV ali FRI (personaliziran urnik je še toliko bolj pomemben v primeru interdisciplinarnih programov).

Smiselno bi bilo program najprej akreditirati na prvi stopnji, šele nato ga razširiti na drugo, saj dve leti za dejansko usvojitev znanj s tako kompleksnega področja nista dovolj.

Ne. Izvede se izključno ob omejitvi vpisa; v prvih dveh letih izvajanja programa se še ni. Omejitev vpisa: 10 mest. Minimalno število vpisanih, da se program izvaja: 5.

Ne. Vsota kreditnih točk znotraj letnika mora znašati (najmanj) 60; kako jih razporediš med semestroma, ni pomembno. Seveda se to nanaša zgolj na izbirne predmete, pri čemer je treba upoštevati zahtevo po vsoti ECTS za posamezno kategorijo (predmetnospecifični, zunanji izbirni).

Karkoli, kar je navedeno na spletni strani UL. Pred izbiro je treba kontaktirati izvajalca predmeta ali referat fakultete, kjer se predmet izvaja, pa tudi referat oz. tajništvo matične fakultete, v tem primeru FF. Tudi na FRI si lahko po kontaktu z referatom izbereš zunanje izbirne predmete. Za izbiro zunanjih izbirnih predmetov na FF in FDV ne potrebuješ posebnih soglasij. FF navadno objavi seznam možnih zunanjih izbirnih predmetov pred začetkom študijskega leta.

Izbirne predmete lahko v skladu s 33. členom Meril za reševanje študentskih prošenj na študiju prve in druge stopnje FF menjaš v roku 15 dni od začetka semestra.

Na drugi stopnji lahko ponavljaš le prvi letnik (zaključnega letnika se ne da ponavljati). Pogoji za ponavljanje letnika za posamezne programe FF so navedeni tukaj pod kategorijo Ponovni vpis v isti letnik. Za študijsko leto 2023/24 za ponavljanje prvega letnika ni bilo treba izpolnjevati nobenih pogojev.

Da. V primeru ponovnega vpisa v 1. letnik je v skladu z 8. členom Pravilnika o izpitnem redu FF priporočljivo vložiti prošnjo za predhodno opravljanje predmeta. Izbiraš lahko predmete iz 2. letnika, torej načeloma tudi te iz 3. semestra.

To je odvisno od posamezne fakultete in predmeta. Na FRI se delno opravljene obveznosti načeloma ne prenesejo v naslednje študijsko leto in moraš, če si npr. lansko leto opravil samo vaje, letos znova delati celoten predmet. Na FDV se delno opravljene obveznosti načeloma priznavajo tudi naslednje leto. V vsakem primeru je glede tega najbolje kontaktirati izvajalce predmeta in prositi za možnost prenosa. Letos se tako lani opravljene delne obveznosti (projektno delo pri predmetu ONJ na FRI) letos priznajo, kljub zgoraj navedenemu podatku.

Ne, motivacijskega pisma ni treba oddati v taki obliki, kot je zahtevano pri običajni prijavi na študijsko mobilnost. Zadostuje pdf dokument s pojasnilom, da se na izmenjavo prijavljaš v okviru tega programa in da je izmenjava obvezna.

Partnerski univerzi ne zahtevata uradnega potrdila o znanju angleščine, zato ni treba prilagati nobenih certifikatov. Zadostuje, da profesor, pri katerem obiskuješ predmet v angleščini, napiše neuradno potrdilo (seveda v angleščini), da si obiskoval predmet in opravljal študijske obveznosti v angleščini.

Nekaj zapiskov za leto 2022/23 je na tem Google Drive. Nekateri predmeti imajo tudi prosto dostopne spletne učilnice. Za nadaljnje usmeritve (npr. vabila v ostale Discord strežnike, kjer so kanali z več gradivi) me lahko kadarkoli kontaktiraš (@kocelj na Discordu).

Javno objavljenega urnika za program ni, prav tako na fakultetnih straneh ni celotnega urnika za ta program. Update april 2024: Trenutni urnik za obvezne predmete programa je (kot png datoteka) objavljen na spletni strani programa pod zavihkom "Urnik", ki pa ni povsem ažuren. Tu so povezave na posamezne urnike: Urnik 2022/2023 na uradni spletni strani DigiLing, Urnik 2023/2024 v Discord kanalu, Urnik za predmete na FDV, Urnik za FRI (izberi ustrezni semester), Urnik za FF. Na FF se urnik zadnja leta pojavlja tudi pod obvestili Oddelka za prevajalstvo.

Mišljene so seveda študentske funkcije, npr. članstvo v študentskem svetu, akademskem zboru itd. Zaenkrat še nimam uradnega odgovora na to vprašanje; bo objavljeno, ko bo znano.

Koordinatorji po fakultetah: prof. dr. Špela Vintar (FF), prof. dr. Marko Robnik Šikonja (FRI), prof. dr. Gregor Petrič (FDV).

Da. Gre pa za študijski program v okviru humanistike in družboslovja, ki ga skupaj koordinirata FDV in FF (vir); FRI ni zraven. Na FDV je študij sicer umeščen na Katedro za novinarstvo. Več o študiju tu.

Jezik izvedbe predmetov na fakultetah UL je slovenščina ali angleščina. V angleščini se izvajajo vsi predmeti na magistrskem programu Družboslovna informatika (vir) in nekateri predmeti na magistrskem študiju Računalništvo in informatika, npr. Obdelava naravnega jezika. Tudi obvezni predmet Upravljanje jezikovnih virov je v angleščini, prav tako se izbirni predmet Kvalitativno psihološko raziskovanje v letu 2023/24 ne izvaja v slovenščini, temveč samo v angleščini (v zimskem semestru).